Zgodovina

Združenje za žilne bolezni sledi svoje korenine do leta 1989, ko je bila na prvem strokovnem sestanku zdravnikov dejavnih na področju žilnih bolezni v Šmarjeških Toplicah ustanovljena Angiološka sekcija pri Slovenskem zdravniškem društvu. Ustanovni člani so bili prof. dr. Pavel Poredoš, dr. Viktor Videčnik, dr. Tomislav Majić, prof. dr. Miloš Šurlan, prim. dr Željko Ostojić, dr. Mihael Zajec in dr. Nace Kovačič. Obravnava bolnikov z žilnimi boleznimi je bila v tistem času še relativno nova dejavnost, ki pa je zaradi boljših spoznanj o prizadetosti žil – tako arterij kot ven in mezgovnic postajala vedno bolj pomembna.

Rezultat razvoja stroke je izpostavil potrebo po večji usmerjenosti in organiziranosti stroke na področju žilne problematike. Na tem področju je bila v Sloveniji tisti čas najbolj dejavna Klinika za žilne bolezni v okviru Kliničnega centra v Ljubljani, ki se je nahajala v Trnovem in je nasledila Kliniko za gerontologijo na isti lokaciji. Ob tem pa, ker gre za interdisciplinarno dejavnost, se je okoli tega jedra oblikovala tudi skupina drugih strokovnjakov, ki so in še sodelujejo pri obravnavi bolnikov z boleznijo žil.

Že od samega začetka je bila Angiološka sekcija organizirana kot multidisciplinarno združenje, saj so med ustanovnimi člani bili poleg internistov tudi žilni kirurgi, intervencijski radiolog, zdravnik, ki se je ukvarjal z rehabilitacijo bolnikov. To žlahtno tradicijo sodelovanja različnih strok v medicini sedanje Združenje za žilne bolezni skrbno neguje naprej. Prvi predsednik sekcije je bil prof. dr. Pavel Poredoš. Sekcijo je vodil 8 let. Potem ga je zamenjal prof. dr. Aleš Blinc, ki je bil predsednik do leta 2005. Od takrat je predsednik prof. dr. Matija Kozak. Člani so: angiologi – specialisti kardiologije in vaskularne medicine in internisti, ki se ukvarjajo z žilno problematiko; splošni in žilni kirurgi, ki se ukvarjajo s kirurgijo arterij in/ali ven; radiologi – predvsem intervencijski radiologi, ki se ukvarjajo s posegi na arterijah, vključno z aorto, in venah. V združenju delujejo tudi dermatologi – flebologi in nevrologi, ki so usmerjeni v žilno patologijo, in fiziatri, ki prevzamejo bolnike po operativnih posegih. Čeprav je združenje namenjeno v prvi vrsti zdravnikom, pa se naših srečanj udeležujejo tudi drugi člani tima, ki skrbi za celostno obravnavo žilnega bolnika. Mednje sodijo medicinske sestre in zdravstveniki in radiološki inženirji, ki so vedno dobrodošli in bogatijo pogled na našo dejavnost. V združenju skrbimo za doktrino na področju žilne problematike in z združevanjem znanja vseh, ki se ukvarjajo s tem na celotnem področju Slovenije, skrbimo za čim bolj kakovostno obravnavo žilnih bolnikov. Da lahko bolje izvajamo našo dejavnost imamo v strokovnem odboru zastopnike iz vseh slovenskih bolnišnic in tudi predstavnike različnih strok: interniste, kardiologe, angiologe, intervencijske radiologe, flebologe, nevrologe usmerjene v žilno problematiko, žilne in splošne kirurge in tudi predstavnike rehabilitacijske medicine.

Na rednih letnih srečanjih skrbimo za reden prenos znanja iz tujine na posameznih področjih angiologije, pa tudi za pregled in oceno našega dela na različnih strokovnih področjih kot tudi v različnih delih države. Svojo dejavnost uresničujemo na rednih letnih strokovnih srečanjih, ki jih vedno zaključimo s strokovno publikacijo. V zadnjih letih smo sprejeli 8 strokovnih priporočil, ki so bila objavljena v zbornikih in v obnovljeni obliki skoraj vsa tudi v Zdravniškem vestniku. Kot Združenje za žilne bolezni imamo tudi svoje uradno glasilo: Vasa – European Journal of Vascular Medicine. Med pomembnejše naloge združenja sodi tudi ozaveščanje laične javnosti o žilni problematiki. V ta namen vsakoletno organiziramo Dan žil, ki je običajno marca, ko na številnih mestih po celi Sloveniji organiziramo stojnice za pregled in izobraževanje laikov. Tu sodelujemo tudi društvi laikov, ki se ukvarjajo z žilno problematiko in z mediji, ki nam pomagajo razširjati relevantne informacije. Prvi tak dogodek, ki smo ga organizirali leta 2014 v sodelovanju s kolegi z tujine in je potekal hkrati v več evropskih državah. Sedaj je postal že tradicionalen. Obenem s pomočjo medijev javnosti predstavljamo žilno problematiko. Kot Združenje in posamezniki sodelujemo tudi s sorodnimi strokovnimi združenji v tujini, s katerimi soustvarjamo doktrino na področju žilnih bolezni in tvorno sodelujemo pri razvoju in izvajanju dejavnosti povezani s prizadetostjo žil.